Prognoza 2012

Sistem agrometeoroloških
postaj in napovedovanje pojava
bolezni in škodljivcev kot enega
od orodij pri ekološkem in
integriranem kmetovanju

Vlasta Knapič, Stanislav Gomboc
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

Gornja Radgona, 28. avgust 2007

Uvod
 Napovedovanje pojava bolezni in
škodljivcev v kmetijski pridelavi
 Informacijski sistem
– zbiranje informacij (agrometeorološke
postaje)
– posredovanje informacij uporabnikom

Uvod
Področje dela:
 varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov pred
škodljivimi organizmi
– preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje
škodljivih organizmov
– zagotavljanje fitosanitarnih ukrepov
– ugotavljanje in določanje škodljivih organizmov
 omogočanje optimalne pridelave rastlin in
trgovanja z njimi
 varovanje okolja
opazovalno napovedovalna dejavnost

Varstvo rastlin
 MKGP-FURS
– kmetijstvo predpisi, spremljanje,
poročanje, koordinacija,
– gozdarstvo mednarodno sodelovanje
– prostorastoče rastline
 izvajalci varstva rastlin spremljanje, laboratorijsko
– kmetijstvo določanje, napovedovanje,
poročanje, mednarodno
– prostorastoče rastline sodelovanje...

– gozdarstvo
opazovalno napovedovalna služba
gozdarska javna služba

Opazovalno-napovedovalna
 V SLO od
1954 kot
Protiperonosp
orna služba.
 Reorganizacij
a 1990,
skupaj s
Kmetijsko
svetovalno
službo pod
MKGP .
 2000 –
KGZS, KIS,
IHPS
 2006  javna
služba po
ZZVR-1
(pravilnik -
koncesije)

Prognostični centri
 KGZS – Zavod NOVA GORICA
 KGZS – Zavod NOVO MESTO
 KGZS – Zavod MARIBOR
 Inštitut za hmeljarstvo Slovenije (Žalec)
 Kmetijski inštitut Slovenije (Ljubljana)

OPAZOVANJE: NAPOVEDOVANJE:
- rastlin (fenofaze) Obdelava
podatkov -pojava bolezni in
- bolezni in škodljivcev škodljivcev
-ukrepov za zatiranje

Opazovanja
 Vizualna opazovanja (znaki škodljivcev in
poškodb, simptomi okužb)
 Feromonske vabe
 Svetlobne vabe
 Privabilne vabe (atraktanti, barvne plošče)
 Aktafidi (sesalnik za listne uši na višini 10 m)
 Lovne posode (Moerikova posoda za listne uši)
 Mehanske metode lova škodljivcev

Opazovanja

Poznavanje poškodb

Poškodbe rumene ribezove uši

Jajčeca rdeče sadne pršice

Opazovanja

Poznavanje poškodb

Poškodbe čipkarke na platani

Poškodbe listnih zavrtalk na
paradižniku

Škodljivci za katere opazovalno napovedovalna
služba izdaja prognostične napovedi:

• Pršice (Acarina) na sadnem drevju, vinski trti in vrtninah
• Listne uši (Aphididae) na žitih, v sadjarstvu in v krompirju
• hruševa bolšica (Cacopsylla pyri)
• Oljčni molj (Prays oleae)
• Breskov molj (Anarsia lineatella)
• Jabolčni zavijač (Cydia pomonella)
• Breskov zavijač (Cydia molesta)
• Pasasti grozni sukač (Eupoecilia ambiguella)
• Križasti grozdni sukač (Lobesia botrana)

Škodljivci za katere opazovalno napovedovalna
služba izdaja prognostične napovedi:

• Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis) na koruzi, hmelju in zelenjadnicah
• Sovke v (Noctuidae) okopavinah, zelenjdadnicah in v hmeljarstvu
• Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)
• Rdeči žitni strgač (Oulema melanopus)
• Jabolčni cvetožer (Anthonomus pomorum)
• Repna grizlica (Athalia rosae)
• češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)
• oljčna muha (Dacus oleae)
• Ostali škodljivci, če postanejo gospodarsko pomembni (belini,
rastlinjakov ščitkar, kaparji, grizlice ...)

Podlage za izdajanje prognostičnih napovedi

Opazovanje pojavljanja škodljivcev

Jablanova uš šiškarica

Zelena jablanova uš

Napovedi varstva rastlin
Na podlagi
 Opazovanj – lastnih in poročil terenskih opazovalcev
– Poznavanje simptomov in poškodb
– Spremljanje razvojnega stadija škodljivih organizmov
– Spremljanje razvojnih faz (fenofaz) rastlin
 Spremljanja vremenskih razmer
– meritve temperatur zraka in tal, padavin, omočenosti listja...
– modeliranje
– spremljanje vsote efektivnih temperatur
 Agrotehničnih podatkov
 Poznavanja pragov škodljivosti
 Poznavanje intenzivnosti napada v prejšnjih letih
 Veliko delovnih izkušenj
 Upoštevanja načel integriranega varstva rastlin

Glavna razlika je v uporabi fitofarmacevstkih
sredstev:
 Konvencionalna pridelava
 Integrirana pridelava ZDRAVA HRANA
ZDRAVA KRMA
 Ekološka pridelava

Mehanski ukrepi

BREZ KEMIČNIH SREDSTEV Ukrepi z dovoljenimi pripravki
PRIDELANA HRANA IN KRMA

 Na podlagi opazovanja časa, mesta in načina
pojava bolezni in škodljivcev ter vremenskih
razmer napovemo ukrepe za varstvo rastlin v
optimalnih rokih.
 Optimalni rok je presek praga škodljivosti
patogena in občutljive faze razvoja kmetijske
rastline.
 Za ekološko kmetijstvo skoraj izključno
preventivni ukrepi
 Za določene bolezni je uporaba fungicidov
neobhodna v ekološki ali IP

Integrirano varstvo rastlin
 Zdrave rastline ohranjamo z uporabo:
– tehnoloških metod
 (predposevek, kolobarjenje, obdelava tal, namakanje, prognoza
pojava škodljivcev, zatiranje plevelov),
– žlahtnjenja rastlin
 (odbira in vzgoja odpornih sort)
– biotičnih metod
 (ščitijo koristne žuželke - naravne sovražnike škodljivcev ali
pospešujejo njihov razvoj, da se naravno otežuje množenje
škodljivcev) in
– kemičnega varstva (FFS)

Možnosti ukrepov
 Ekološke kmetije vključujejo kombinacijo živinoreje,
poljedelstva ali vrtnarstva pa tudi sadjarstva in
vinogradništva
 Že integriranega varstva rastlin v pridelavi ne moremo
dobiti z enostavnim zmanjšanjem uporabe kemičnih
sredstev.
 Zanj je potrebno dobro poznavanje biologije in
razumevanje sistema kmetovanja ter združitev
inteligentnih spoznanj starih, obstoječih in novih tehnologij
 Vsak kemični ukrep je potrebno nadomestiti z
nekemičnim...

Vremenske postaje
 Od 1996 – avtomatske vremenske postaje
 94 postaj na 5 centrih:
– Maribor,
– Žalec,
– Ljubljana,
– Novo Mesto in
– Nova Gorica
 2006 – 2008 posodobitev postaj in
povezava v informacijski sistem  Agromet


feromonske vaabe

Pokalice

Koruzna vešča


Opazovanje
feromonske vabe pojavljanja škodljivcev

Grozdni sukač

Hrastov zavijač



 lepljive plošče
– RUMENE
– BELE
– MODRE

Koruzni hrošč, Orehova muha,
češnjeva muha, resarji, ščitkarji,
listne zavrtalke…

http://www.deloindom.si/zmotna-uporaba-rumenih-plosc-na-cvetocih-jablanah


Prag škodljivosti ali prag odločitve

• Prag škodljivosti navadno opredeljujemo z odstotkom izgubljene
vrednosti pridelka ali s stopnjo okužbe oz. napada.

• Prag škodljivosti je tista stopnja napada oziroma okužbe pri
posameznem škodljivcu oziroma bolezni, pri kateri moramo ukrepati,
da preprečimo večjo gospodarsko škodo.

• Pod večjo gospodarsko škodo razumemo izpad v količini in/ali
kakovosti pridelka, katerega vrednost bi presegla stroške izvedbe
ukrepa upoštevajoč pri tem tudi druge negativne posledice, ki jih ima
tak ukrep (npr. spodbujanje razvoja drugih škodljivcev rastlin, vpliv na
koristne organizme, ipd.)


Poznavanje pragov škodljivosti

 Pragovi škodljivosti so določeni z raziskovalnim delom in
na podlagi izkušenj - najbolj se jih upošteva pri zatiranju
škodljivcev (žuželke, pršice).
 Pri boleznih so pragovi škodljivosti na splošno težje
opredeljivi, zato je pri teh potrebno upoštevati napovedi
prognostične službe, ki ima ustrezne naprave za
spremljanje razvoja najpomembnejših bolezni rastlin
(prognostični modeli, spremljanje vremenskih parametrov s
pomočjo avtomatskih merilnih postaj, lovilci spor ipd.)


Nekaj primerov pragov škodljivosti:
Jablane

 JABOLČNI ZAVIJAČ: prag škodljivosti je 1 % napadenih
plodov;
 JABOLČNA GRIZLICA: če v času cvetenja ulovimo več
kot 30 osic na belo lepljivo ploščo velikosti 20 x 30 cm.
 RDEČA SADNA PRŠICA: prag škodljivosti je odvisen od
časa pojava škodljivca. Bolj ko se bliža čas obiranja, višji
je ta prag škodljivosti (sredi maja je ta prag škodljivosti 4
pršice na list, sredi junija 5,5, sredi julija 8, začetek
avgusta 11 pršic na list.


Breskve
BRESKVE: 7 % napadenih poganjkov;
SIVA BRESKOVA UŠ (Myzus
persicae) NEKTARINKE: 3 % napadenih
poganjkov

ZELENA BRESKOVA UŠ (Myzus
10 % napadenih poganjkov
varians)

ČRNA BRESKOVA UŠ (Brachycaudus
persicae)

RJAVA BRESKOVA UŠ
7 % napadenih poganjkov
(Brachycaudus schwartzi)

MEDENA BRESKOVA UŠ
(Hyalopterus amygdali)

Vinska trta
GROZDNI SUKAČI:
– 1. rodu ponavadi ne zatiramo;
– 2. rod: odložena jajčeca na več ko 5-8 % grozdov (nižja vrednost
velja za sorte ki so občutljive na sivo plesen, višja za manj
občutljive sorte; ali če je skupni ulov metuljčkov na feromonsko
vabo, do maksimalnega ulova, več kot 100. Čas ukrepanja je
odvisen od uporabljenega sredstva.
 ZELENI ŠKRŽATEK:
– če je v povprečju več kot 100 ličink in odraslih na 100 pregledanih
listov.
 AMERIŠKI ŠKRŽATEK
– > 4 OSEBKI / PLOŠČO / TEDEN  KARANTENSKI UKREP
preprečevanja zlate trsne rumenice


Krompir

KOLORADSKI HROŠČ:
• prag škodljivosti je odvisen od razvojne faze krompirja in hrošča.
• v začetku rasti krompirja: 1 hrošč na 5 grmov
• od zapiranja vrst dalje: 1 hrošč na grm ali > 10 mladih ličink na
grm; preprečiti je potrebno, da bi bilo uničene več kot 20 % listne
površine.


Spremljanje razvojnega stadija škodljivih
organizmov – pomembnost pri določitvi varstvenih
ovicidi ukrepov
100

90
larvicidi
zastopanost posameznega razvojnega stadija v %

80

70

60

50

40

30

20

10

0
17. 24. 31. 07. 14. 21. 28. 05. 12. 19. 26. 02. 09. 16. 23. 30. 06. 13. 20. 27. 04. 11.
maj maj maj jun jun jun jun jul jul jul jul avg avg avg avg avg sep sep sep sep okt okt

L1 L2 L3 L4 L5 odrasla žuželka


Spremljanje razvojnega stadija škodljivih
organizmov
Orehova muha (Rhagoletis completa )
160

140

120
Š tevilo osebkov /teden

100
1997
80 1998
1999
60

40

20

0
6/7 13/7 20/7 27/7 3/8 10/8 17/8 24/8 31/8 7/9 14/9 21/9
Datumi odčitkov


Spremljanje vremenskih razmer
Vremenski podatki v letu 2001, lokacija Bilje - Nova Gorica
28 140

24 120

20 100
Temperatura v st. C

Padavine v mm
16 80

12 60

8 40

4 20

0 0
I JAN III I FEB III I MAR III I APR III I MAJ III I JUN III I JUL III I AVG III I SEP III I OKT III
II II II II II II II II II II

Temperature v °C Padavine v mm

Pomen vremenskih podatkov
Nekoč in danes


Spremljanje vremenskih razmer
Podatki o temperaturi v letu 2001, lokacija Bilje - Nova Gorica

25

20
T emperatura v st. C

15

10

5

0

II
II
I

I

M I

I

M I

I

I

I

I

I

I

I
II

II
I

II
II

I

II

I

I

I

II

I

I

II

I

I
I

I

I

I
II

II
JI
II

II

II

II

II

II

II

II

II

II
II

II
PR

EC
P
L
B

R

T
G

V
N

N
A

SE
JU

K
FE

A

V

O
JU
JA

A

D
O
A

N
Temperatura 2001 Temperatura 51 - 91


Vsota efektivnih temperatur

 Letna vsota efektivnih temperatur se obračuna glede
na temperaturni prag, ki ga določimo - običajno je to
5, 8, 10 ali 12o C.

 Vsote efektivnih temperatur so poleg feromonskih
vab odličen pripomoček za optimalno napoved
zatiranja določenih škodljivih organizmov, obnesejo
se predvsem pri škodljivcih, če upoštevamo
mikroklimatske dejavnike, kjer se zabubijo ali
prezimujejo.


Vsota efektivnih temperatur
Jabolčni zavijač, napoved prve generacije, T praga je 10o C

Regulatorji razvoja 200 - 250 °C
- match 050 EC
- alsystin WP – 25
- sonet 10 EC
- mimic
- calypso 480 SC

KONTAKTNI INSEKTICIDI: 300 – 350 °C
- reldan 40 EC
- zolone liq
- basudin 600 EW ali diazol 50 EW (ameriški in vejičasti kapar)
- diazinon 20


Spremljanje razvojnih faz (fenofaz) rastlin

 60 Prve cvetne kapice odstopajo od cvetne osnove
 61 Začetek cvetenja: okoli 10% cvetnih kapic
odpadlo
 62 20% odpadlih cvetnih kapic
 63 Zgodnje cvetenje: 30% odpadlih cvetnih kapic
 65 Polno cvetenje: 50% odpadlih cvetnih kapic
 69Konec cvetenja


Stopnja napada v prejšnjih letih
 v primeru močne okuženosti z dol. boleznimi v preteklem
letu, lahko pričakujemo močno okužbo tudi v tej rastni
sezoni (oidij vinske trte, črna pegavost vinske trte),
 močnejši pojav dol. škodljivcev v preteklem letu je znak, da
podoben napad lahko pričakujemo tudi v tekočem letu. Še
bolj so med seboj povezane večgeneracijske vrste
škodljivcev. Če je močna prva generacija je navadno
močna tudi druga, ker obstaja večji potencial jajčec. Vendar
imajo pri tem veliko vlogo tudi ekološki dejavniki.


Veliko delovnih izkušenj:
izbira pravih metod, pripomočkov, poznavanje terena,
biologije in obnašanja škodljivcev, sodelovanje s pridelovalci
ipd.


Upoštevanje načel integriranega
varstva rastlin

 V integriranem ali okolju prijaznem varstvu
rastlin upoštevamo uravnoteženje
gospodarskih, ekoloških in kemičnih
postopkov za preprečevanje prerazmožitev
gospodarskih škodljivih organizmov nad
pragom škodljivosti.

INTEGRIRANO VARSTVO RASTLIN

 V okviru integriranega varstva je uporaba FFS
dovoljena, ko je neobhodno potrebna.
– Pri tem imajo prednost čimbolj selektivna sredstva, kar pomeni, da
delujejo na ciljnega škodljivca oz. bolezen imajo pa čim manj
neželenih stranskih učinkov na koristne organizme
– Navadno so za vsako kulturo narejena posebna strokovna pravila, v
katerih so združena vsa navodila, ki naj bi največji možni meri
omogočala doseganje postavljenih ciljev.
– FFS se uporabljajo v kombinaciji z biotičnimi sredstvi in drugimi
nekemičnimi ukrepi

Primer napovedovanja pojava in ukrepov za
nekatere vrste
Koruzna vešča

9.9.1996

2.9.1996
30.8.1996
26.8.1996
23.8.1996
Bionomija koruzne vešče v Biljah, v l. 1996 (ulov na svetlobno past).
20.8.1996
18.8.1996
16.8.1996
nekatere vrste

14.8.1996
12.8.1996
8.8.1996
29.7.1996
24.7.1996
22.7.1996
15.7.1996
5.7.1996
20.6.1996
16.6.1996
13.6.1996
10.6.1996
Koruzna vešča
7.6.1996
5.6.1996
3.6.1996
31.5.1996
23.5.1996

45

40

35

30

25

20

15

10

5

0
Število osebkov

Koruzna vešča nekatere vrste
100
Število osebkov
90

80

70

60

50

40

30

20

10

0
29.5.1997

5.6.1997

12.6.1997

19.6.1997

26.6.1997

3.7.1997

10.7.1997

17.7.1997

24.7.1997

31.7.1997

7.8.1997

14.8.1997

21.8.1997

28.8.1997

4.9.1997

11.9.1997

18.9.1997

25.9.1997

2.10.1997
Bionomija koruzne vešče v Biljah, v l. 1997 (ulov na svetlobno past).

11. 9. 94
6. 9. 94
Bionomija koruzne vešče v Kostanjevici na Krki, v l. 1994 (ulov na svetlobno past).

1. 9. 94
28. 8. 94
23. 8. 94
18. 8. 94
14. 8. 94
9. 8. 94
4. 8. 94
nekatere vrste

31. 7. 94
26. 7. 94
21. 7. 94
17. 7. 94
12. 7. 94
7. 7. 94
3. 7. 94
28. 6. 94
23. 6. 94
16. 6. 94
12. 6. 94
Koruzna vešča
7. 6. 94
Št. primerkov
2. 6. 94
29. 5. 94
25. 5. 94

70

60

50

40

30

20

10

0

24.8.1998
22.8.1998
20.8.1998
18.8.1998

16.8.1998
14.8.1998
Bionomija koruzne vešče v Radljah ob Dravi, v l. 1998 (ulov na svetlobno past).

12.8.1998
10.8.1998
8.8.1998
6.8.1998
4.8.1998
2.8.1998
31.7.1998
nekatere vrste

29.7.1998
27.7.1998
25.7.1998
23.7.1998
21.7.1998
19.7.1998
17.7.1998
15.7.1998
13.7.1998
11.7.1998
9.7.1998
7.7.1998
5.7.1998
Št. primerkov 3.7.1998
Koruzna vešča
1.7.1998
29.6.1998
27.6.1998
25.6.1998

8

6

4

2

0
12

10

nekatere vrste
Koruzna vešča – sprememba gostiteljske rastline

Število metuljčkov na vabo

0
10
20
30
40
50
60
29.03.01

05.04.01

12.04.01
Breskov zavijač

19.04.01

26.04.01

03.05.01

10.05.01

17.05.01

24.05.01

31.05.01

07.06.01
BRESKOV ZAVIJAČ

14.06.01

21.06.01
nekatere vrste

28.06.01
Ulov na feromonske vabe, Prvačina 2001

05.07.01

12.07.01
Število ulovljenih samcev na feromonsko vabo:

19.07.01

26.07.01

02.08.01

09.08.01

16.08.01

nekatere vrste
Breskov zavijač

Število ulovljenih samcev na feromonsko vabo:
BRESKOV ZAVIJAČ
Ulov na feromonske vabe, Brje 2001
60

50
Število metuljčkov na vabo

40

30

20

10

0
17.04.01

01.05.01

15.05.01

29.05.01

12.06.01

26.06.01

10.07.01

24.07.01
10.04.01

05.06.01
24.04.01

08.05.01

22.05.01

19.06.01

03.07.01

17.07.01

nekatere vrste
Pokalice - strune

nekatere vrste
Pokalice - strune
Talne - privabilne vabe Feromonske vabe

nekatere vrste
Pokalice - strune

Kritična števila strun za posevke izraženo na m2
• Krompir 4-6
• Koruza, sladkorna pesa 1-2
• Strna žita do 6-10
Ugotavljanje kritičnih števil strun v tleh
• Spomladi pred setvijo posevkov
• Pozno poleti, pred mirovanjem strun

nekatere vrste
Pokalice - strune
Spremljanje ličink v tleh:
• Talni izkopi
• Talne vabe (pšenica, koruza, krompir)
• Talni vzorci in izpiranje teh v posebnih napravah

Spremljanje hroščev na tleh in rastlinah:
• Lov s kečerjem
• Lov s talnimi pastmi
• Lov z nabiranjem

nekatere vrste
Pokalice - strune

Vabo pregledamo po vzkalitvi rastlin, nekje po
Talna vaba 10-15 dneh.

Pokrov (podstavek za lonček) za koncentriranje
CO2 in drugih hlapnih snovi (premer 18 cm)

Vermikulit, ki služi za vzdrževanje vlage (zalit s
100 ml vode)

Pšenica 30 ml
Koruza 30 ml

Plastični lonček za sadike, premera 11 cm, z
večjimi luknjami na dnu, ki omogočajo prehod
strun v vabo

nekatere vrste
Pokalice - strune
70
Agriotes lineatus Agriotes obscurus
60
Agriotes sputator Agriotes ustulatus

50

40

30

20

10

0
31.03.00

07.04.00

14.04.00

21.04.00

28.04.00

05.05.00

12.05.00

19.05.00

26.05.00

09.06.00

16.06.00

23.06.00

30.06.00

07.07.00

14.07.00

21.07.00

28.07.00

04.08.00

11.08.00

18.08.00
02.06.00

Pregled ulova pokalic na feromonske vabe v Petišovcih pri Lendavi, v letu 2000 (koruza)

nekatere vrste
Pokalice
štev. primerkov
250
Agriotes brevis Agriotes lineatus
Agriotes obscurus Agriotes sputator
200 Agriotes ustulatus

150

100

50

0
24.03.00

31.03.00

07.04.00

14.04.00

21.04.00

28.04.00

12.05.00

19.05.00

26.05.00

02.06.00

09.06.00

23.06.00

30.06.00

07.07.00

14.07.00

21.07.00

28.07.00

11.08.00

18.08.00

25.08.00

01.09.00

08.09.00
05.05.00

16.06.00

Pregled ulova pokalic na feromonske vabe na Laboratorijskem polju v Ljubljani, v letu 2000 (TDM) 04.08.00

nekatere vrste
Zelenjavna plodovrtka – Helicoverpa armigera Hb.

Svetlobna
vaba

Večletni monitoring hmeljišča
Radlje ob Dravi

Št. primerkov

0
5
10
15
20
15.6.99

22.6.99

29.6.99

6.7.99

13.7.99

20.7.99

27.7.99
Leto 1999

Datum
3.8.99

10.8.99

Št. primerkov
17.8.99

0
5
10
15
20
15.6.00 24.8.99

31.8.99
22.6.00

7.9.99
29.6.00

6.7.00
nekatere vrste

13.7.00

20.7.00

27.7.00
Leto 2000

Datum
3.8.00

10.8.00

17.8.00

24.8.00

31.8.00

7.9.00

Št. primerkov

0
5
10
15
20
15.6.01

22.6.01

29.6.01

6.7.01

13.7.01

20.7.01

27.7.01

3.8.01

10.8.01

17.8.01
Leto 2001

Datum
24.8.01

31.8.01
Št. primerkov
7.9.01

0
5
10
15
20
15.6.02 14.9.01

21.9.01
22.6.02 28.9.01

5.10.01
29.6.02
12.10.01
6.7.02 19.10.01

13.7.02
nekatere vrste

20.7.02

27.7.02

Datum
Leto 2002

3.8.02

10.8.02

17.8.02

24.8.02

31.8.02

7.9.02

14.9.02

Št. primerkov

0
5
10
15
20
15.6.02

22.6.02

29.6.02

6.7.02

13.7.02

20.7.02

močnega doleta
vseh letih, zaradi
vročega poletja in
27.7.02

Maksimum ulova v
Datum
Leto 2002

3.8.02

Št. primerkov 10.8.02

0
20
40
60
80
17.8.02
15.6.03
24.8.02
22.6.03
31.8.02

29.6.03
7.9.02

6.7.03 14.9.02

13.7.03
nekatere vrste

20.7.03

27.7.03

3.8.03
Datum
Leto 2003

10.8.03

17.8.03

24.8.03

31.8.03

7.9.03

14.9.03

Mreža agrometeoroloških postaj v Sloveniji

Praktični pregled prognostičnih obvestil:

Spletni naslov: http://www.fito-info.si

Prognostična služba: http://www.fito-info.si/pr/obv/

Spletni portali za objavo prognostičnih
informacij

Mreža agrometeoroloških postaj v
Sloveniji

Kontakt
 Osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin:
FITOSANITARNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 059 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59
e-pošta: furs.mkgp@gov.si spletna stran: http://www.furs.si

Osrednja Slovenija splošne in napovedi za vso Slovenijo
(18 agro-meteorolških postaj)
 Kmetijski inštitut Slovenije
Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana
Tel.: (01) 28 05 262 Fax. (01) 28 05 255
Tel. odzivnik: (01) 28 05 266
e-pošta: info@kis.si
spletna stran: http://www.kis.si

Severovzhodna Slovenija
 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Vinarska ulica 14, SI-2000 Maribor
Tel.: (02) 228 49 00 Fax. (02) 251 94 82
Tel. odzivnik: 090 93 98 12
e-pošta: info@kmetijski-zavod.si
spletna stran: http://www.kmetijski-zavod.si/

Celjska in Koroška regija
 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije
Cesta Žalskega tabora 2, SI-3310 Žalec
Tel.: (03) 712 16 00 Fax. (03) 712 16 20
Tel. odzivnik: (03) 712 16 60
e-pošta: tajnistvo@ihps.si
spletna stran: http://www.ihps.si

Zahodna Slovenija
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Pri Hrastu 18, SI-5000 Nova Gorica
Tel.: (05) 33 51 200 Fax. (05) 33 51 260
e-pošta: entolab@go.kgzs.si
spletna stran:
http://www.kmetijskizavod-ng.si/

Jugovzhodna Slovenija
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Šmihelska cesta 14, SI-8000 Novo mesto
Tel.: (07) 373 05 70 Fax. (07) 373 05 90
e-pošta: kss.oddelek-nm@gov.si
spletna stran:
http://www.kmetijskizavod-nm.si/

Prognoza 2012

Recommended

Recommended

More Related Content

Viewers also liked

Viewers also liked (9)

Similar to Prognoza 2012

Similar to Prognoza 2012 (14)

More from Slovenian Plant Protection

More from Slovenian Plant Protection (20)

Prognoza 2012

Editor's Notes